PREDGOVOR
Negda govoril je jeden, da jeszu nekoja od veksseh, i nasze szpadajuchih poszlov proszta vremena, koja on vendar prez hasznovitoga kakvoga dela odi i neprepuscha.
Z-ovem , preczembu vremena , od Boga nam prikazanoga, dobro premissljavajuch i ja , kuliko szlaboszt moja, meni dobro znana, dopuschala je, terszil sze jeszem da dneve od poszlov Poszlanja Apostolszkoga drugach szlobodne, prez Apostolszkoga dela, koje na povekssanje Bosanszke szlave biti i szlusiti bi moglo, neprepusztim oditi Zbog ovoga pervoga, i najvekssega zroka, zatem, da i onem, koje Duhovnoga Pasztirsztva teški i onak, i prevnogi poszli vnogo krat tak obsztiraju, da malo vremena njim osztaje, koje vu knigh,
obilnesse popiszaneh, chtanju, i vu dugovany Koje ovchiczam, vu ruke nihove zruchenem, ali potrebnessa , ali konchemar hasznovitesa bi bila, premiszljavanju, i izbijanju posztaviti bi mogli, nekuliko zlehkotim, ova -popiszai jeszem, i Duhovnem Nassem Poglavarom ponizno podlosil, proszechi, da, ako za vekssu Dragoga Boga
diku; ako za Duhovneh Pasztirov, i oneh, koji Duhovne Pasztire vu nihove szlusbe pomaseju, i lehkote, duhovnu pomoch; ako za pobosnih Duhss, koje morebiti negda ov moj poszel i doma chtati budu sze dosztojale, napredek, priproszto ovo moje delo prikladno budu szudili, dopusztena szve to dati.
.....